»Ja, ker zgodbe res ne umrejo. Pri pripovedovanju zgodb gre za nekakšno nesmrtnost.«

»Nekatere zgodbe srečnega konca v obliki ljubezenske sprave resnično ne potrebujejo.«

»Posneti moramo, kako ti ljudje umrejo. Škoda, da jih ne moremo zažgati. To je konec za Woyane, mi ne kažemo milosti.«

»Ta štipendija je nekaj lepega, ki te doleti v letu, ko končuješ doktorsko delo, ko se vse nabere, na koncu si, a te pred zaključkom čaka cel kup dela, vsega imaš dovolj. Pride ravno v trenutku, ko potrebuješ en potisk naprej.«

»Srečen konec ni, ko nihče ne umre. Srečen konec je, ko umrejo zlobni ljudje, ko umrejo tisti, ki si zaslužijo smrt. Očarani smo nad tragično smrtjo velikega, osrednjega lika.«

»To ni konec zgodbe.«

»To je slab zgled. Nima pa to nič opraviti z učinkovitostjo mask, te so kar zelo učinkovite. To, da nekateri tega ne vejo ... ni dobro.«

»Vsak kos na razstavi je predmet zase in ima svojo zgodbo, nekatere poznamo, druge so popolnoma neznane.«

»Ker ne morem gledati, da eden vse dela, drugi pa ne bi delal. To začne boleti pri srcu, ko vidim te zgodbe, žalostne obraze.«